Pred dvema letoma je z mostu nad trgovskim centrom v Kranju zgrmel tovornjak. To se ni zgodilo prvič. Po tej nesreči je država most obnovila. Avtoprevozniško podjetje zdaj od države terja odškodnino, češ da je bil za nesrečo kriv prav dotrajan most.
Prvega februarja pred dvema letoma je ne prvič s kranjske obvoznice nad trgovskim centrom na parkirišče globoko pod mostom zgrmel tovornjak. Voznik se je čudežno iz kabine rešil sam. Nesreča sploh ni bila več nekaj nenavadnega, saj so se na istem mestu pred tem pripetile že vsaj štiri podobne. Sreča v nesreči je bila ne le da vozniku ni bilo nič hujšega, pač pa da padajoči tovornjak ni poškodoval ali celo ubil kakšnega naključnega občana na parkirišču. V neposredni bližini je namreč tudi gostinski lokal.
Na Mestni občini Kranj so državo, ki je lastnica ceste in mostu, dalj časa opozarjali na nevarni odsek, po tej nesreči pa je vendarle stekla obnova. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je tudi tedaj vodila Kranjčanka Alenka Bratušek, so milijon evrov vredno pogodbo za obnovo ceste sicer podpisali že jeseni leta 2017, se pravi še pred omenjeno nesrečo. Most in cesta prek njega sta zdaj temeljito obnovljena. Zakaj je to pomembno? Avtoprevozniško podjetje Pesjak iz Tržiča, ki je bilo lastnik padlega tovornjaka, namreč zdaj od države zahteva odškodnino za povzročeno škodo, češ da je bil pravi krivec za nesrečo slabo cestišče in ne voznik, ki je glede na policijski zapisnik res pripeljal z višjo hitrostjo od dovoljene, in sicer 58 in ne 50 kilometrov na uro. Res je tudi, da so škodo za uničeno vozilo dobili od zavarovalnice, a so imeli še precej drugih stroškov, ki jih niso dobili povrnjenih. Recimo izpad dohodka, odbitno franšizo in stroške reševanja vozila. Skupaj v višini 15.500 evrov. In prav tolikšen je odškodninski zahtevek.
Cesta ali voznik?
Avtoprevoznika zastopa ljubljanski odvetnik Primož Krapenc, ki še vedno upa, da bi se jim z državo uspelo izvensodno poravnati. Za zdaj so tovrstna prizadevanja neuspešna. Z državnega odvetništva so namreč sporočili, da odškodninski zahtevek zavračajo, češ da je bilo v času nesreče zaradi dežja vozišče res mokro in spolzko, da pa vremenske razmere zagotovo ne morejo biti v sferi Republike Slovenije. Trdijo še, da je bila cesta do nadvoza preplaščena leta 2016 ter da bi moral voznik začeti zavirati že tam in ne šele na starem asfaltu, da so na nevarnost ovinka opozarjali prometni znaki in da je dnevno čez most, ne da bi kdo zgrmel z njega, vozilo okoli 60 tovornjakov s prikolico in 200 vlačilcev.
Odvetnik Krapenc in avtoprevoznik vztrajata pri svojem. Če se ne bomo pogodili, bomo v kratkem vložili tožbo na sodišče, je zatrdil Krapenc. Trditve, da je nesrečo povzročila cesta in ne voznik, bodo podkrepili z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca Janeza Kopača, ki je med drugim ugotovil, da je bilo na kraju nesreče cestišče res slabo. Vrednost odpora proti drsenju (na lestvici od ena do 100) je bila 27. Ob tem je dodal, da je verjetnost drsenja še večja, če gre za prehod z novega na star asfalt, kjer je bila tudi višinska razlika. In prav tam je tovornjak začel drseti. Z veliko verjetnostjo lahko ugotovim, da če teh dveh motilnih faktorjev ne bi bilo, do obravnavane nesreče ne bi prišlo, je sklepna ugotovitev izvedenca.
