Delo tujcev – je zakonodaja prestroga?

Zaradi vse večjega pomanjkanja delovne sile – delodajalci vse pogosteje iščejo kadre v tujini. Po podatkih statističnega urada tuja delovna sila predstavlja približno enajst odstotkov delovno aktivnih prebivalcev oziroma 96 tisoč delavcev. Lani je Zavod za zaposlovanje izdal skoraj 39 tisoč delovnih dovoljenj. Večina tujih delavcev dela v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter v gostinstvu in turizmu. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine – približno 19.500. Iz Srbije jih je približno 10.000, s Kosova 5.000 in Severne Makedonije 2.000.

Ker so kršitve na področju dela tujcev ene najpogostejših, je zakonodaja stroga, menijo delodajalci. A zagovorniki tujih delavcev so nasprotnega mnenja.

Področje zaposlovanja je zakomplicirano. Nad njim bdi množica inšpekcij. Delodajalci se v kopici možnosti predpisov in zapletene zakonodaje velikokrat ne znajdejo in včasih ne vedo, kakšno pogodbo morajo skleniti s tujcem. Odvetnica Jasna Hojnik Kocjan:

“Mi smo se ukvarjali s primerom kitajske restavracije, v kateri so nujno potrebovali kuharja. Ker se je enemu od zaposlenih delavcev pogodba že iztekla, so jih inšpektorji oglobili. Ta globa je bila zelo visoka, a so jo seveda poravnali takoj. Toda zaradi pravnomočne inšpekcijske odločbe niso smeli zaposliti kuharja iz Kitajske, ki so ga nujno potrebovali. Problem je tudi, ker obstoječemu kuharju zaradi tako imenovane zaznambe na Zavodu za zaposlovanju niso smeli podaljšati delovnega dovoljenja in ostali so brez delovne sile.”

Če delodajalec krši zakonodajo, ga pristojne inšpekcijske službe oglobijo, delodajalca lahko doleti tudi prepoved zaposlovanja tujih delavcev. Ta lahko traja eno, dve ali pet let. Čeprav plača globo, prepoved zaposlovanja ostaja. Zagovornik delavcev migrantov Goran Lukič iz Delavske svetovalnice meni, da kazni niso prestroge. Že ob spremembi zakonodaje v letu 2017 se je v določenih delih zakonodaja razrahljala. Odvetnica Hojnik Kocjanova meni, da namen zakonodajalca ni bil v tem, da bi preprečevali gospodarsko dejavnost, ampak da bi zaščitili delavca. Delavca pa je mogoče zaščititi tudi tako, da, potem ko inšpektorji ugotovijo nepravilnosti, podrobneje opazujejo pravno osebo, in na primer pridejo vnovič v pregled. Če pa se kršitev ugotovi znova, potem bi bilo morda prav, da se sprejmejo hujši ukrepi, še dodaja odvetnica.

Celotni prispevek je na voljo na povezavi