Zavarovalnice v odškodninskih primerih, ko je imel oškodovanec v času poškodbe ali že pred poškodbo določene degenerativne spremembe, velikokrat izplačajo nižji znesek odškodnine na račun degenerativnih sprememb, kar pa ni vedno pravno utemeljeno. Sam obstoj predhodnih degenerativnih sprememb, še ne daje podlage za nižanje odškodnine za telesne poškodbe.

V kolikor so degenerativne spremembe, ki jih je imel oškodovanec že pred poškodbo ali v času poškodbe, pri njem povzročale težave, da se je zaradi njih zdravil, hodil na terapije, imel določene omejitve, potem se lahko upoštevajo kot (so)vzrok nastale škode in se odškodnina temu primerno zniža. V kolikor pa degenerativne spremembe pri njem niso povzročale nobenih težav, se zaradi njih ni zdravil in ni imel nobenih omejitev (t.i. neme degenerativne spremembe), po aktualni sodni praksi ni podlage za zmanjševanje denarne odškodnine za telesne poškodbe. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi opr. št. II Cp 889/2015 z dne 13.5.2015  v sodbi  opr. št. II Cp 276/2012 odločilo, da predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten vzrok škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšane življenjske aktivnost) že pred škodnim dogodkom. V kolikor pa teh težav ni imel, pa niso vzrok nastale škode in niso podlaga za nižanje odškodnine. Samo, če bi bilo verjetno izkazano, da konkretna nepremoženjska škoda ni povezana s poškodbo iz konkretne prometne nesreče, bi sodišče zahtevek iz tega naslova lahko zavrnilo (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 387/2007). Pravna podlaga za takšno odločitev je odškodninska odgovornost, pri kateri je odgovorna oseba dolžna sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Odškodninske zadeve pa je potrebno ločiti nezgodnih zavarovalnih primerov, kjer obstoj degenerativnih sprememb lahko vpliva na višino izplačane zavarovalnine, če je to opredeljeno v zavarovalnih pogojih nezgodnega zavarovanja.