Zdravnikova pojasnilna dolžnost je opredeljena v 47. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti in obsega pojasnilo tveganja o posegu, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Pacienta je potrebno opozoriti na redne rizike posamezne metode zdravljenja, to je tiste, ki so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši Pojasnilo zdravnika mora biti podano pravočasno, na pacientu razumljiv način in mora obsegati vse informacije, ki jih pacient potrebuje za sprejem odločitve, ali bo nadaljeval z zdravljenjem oziroma na kakšen način bo nadaljeval z zdravljenjem. Pojasnilo mora biti podano v neposredni komunikaciji s pacientom, sam podpis obrazca t.i. soglasja o operativnem posegu s strani pacienta, glede na zgoraj navedeno, ne predstavlja izpolnitve pojasnilne dolžnosti. 

Pomembno je, da izpolnitev pojasnilne dolžnosti izključi zdravnikovo odgovornost za morebiten neugoden potek zdravljenja, t.i. zaplete (komplikacije) pri zdravljenju.  Še posebej so ta pojasnila pomembna pri operativnem in drugem medicinskem posegu, ki je povezan z večjim tveganjem. Šele na podlagi ustrezne pojasnilne dolžnosti lahko pacient uresničuje svojo pravico dejavnega sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja. 

Izjema od pravice do obveščenosti pacienta  je podana samo, če zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi pacientu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo. Pacient pa ima tudi pravico zahtevati, da mu zdravnik podatkov o njegovem zdravstvenem stanju ne sporoči, pri čemer je ta njegova pravica omejena, če bi s tem drugim grozila resna zdravstvena škoda. V sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2717/2015 z dne 12.6.2008 je sodišče odločilo, da zdravnik ni dolžan pacienta poučiti o vseh možnih nezaželenih učinkih, ampak mu mora v poglavitnih obrisih in na ustrezen način prikazati stanje, ga seznaniti s prognozo in ga opozoriti na običajno, redno tveganje.